Opozorilo!
Ko bom stara, bom nosila vijoličasto in rdeč klobuk, narobne barve in oblike. Pokojnino bom zapravila za žganje in poletne rokavice in satenaste sandale. Rekla bom, da nimamo za maslo. Sedla bom na pločnik, ko bom upehana. V trgovinah bom jedla, kar dajo zastonj, in sprožala bom alarme. S palico bom ropotala po ograjah. To vse na račun resnosti v mladosti. V copatih bom šla ven, ko bo deževalo, in rože bom trgala po sosednjih vrtovih. Naučila se bom pljuvati. Lahko bom nosila razcapane srajce in se zredila, pojedla tri funte klobas naenkrat ali pa cel teden živela od namazanega kruha. Zbirala bom svinčnike in barvice in podložke za kozarce. Razporedila jih bom po škatlah. Za zdaj pa je obleka zato, da nas ščiti pred mokroto. Plačati moramo stanarino in ne smemo preklinjati v javnosti. Moramo biti vzor svojim otrokom. Prijatelje moramo vabiti v goste in brati časopise. Kaj pa če bi začela že zdaj malo vaditi. Da tisti, ki me poznajo, ne bojo preveč iz sebe, ko bom nenadoma stara, oblečena v vijoličasto.
– Jenny Joseph, 1932, prevod Ifigenija Simonovič
Hvala, Simona.
Graphite pencils on paper and digital, 29,7 cm x 21 cm.
Commissioned project, 2020.
